content picture
Na razstavi so predstavljeni ljubljanski sakralni spomeniki 17. in 18. stoletja. Ljubljana, tedaj kranjska deželna prestolnica, je v obravnavanem obdobju doživljaja ugoden gospodarski razvoj, posledica tega pa je bila spodbujena gradbena dejavnost, ki je postopoma spreminjala srednjeveško podobo mesta in ga v nekaj desetletjih popolnoma barokizirala.
Pomembne pobude za modernizacijo mesta je dala Academia Operosorum, prva učena družba na Kranjskem, ki so jo leta 1693 ustanovili ljubljanski izobraženci. Prav z njo se začenja največji umetnostni razcvet in načrtna usmeritev k italijanskim zgledom, ki so jo podpirali tudi cerkveni redovi. Ljubljana je tedaj postala pomembno umetnostno središče. Z ambicioznimi naročili je privabljala številne tuje, zlasti italijanske umetnike, posredovala pa jih je naprej v sosednje dežele in s tem širila svoj vpliv. Ob tujih je zrasla vrsta domačih mojstrov, ki so po svojih zmožnostih nadaljevali njihovo izročilo. Dosežke tega obdobja, ki sodi med ustvarjalne vrhunce likovne tvornosti na Slovenskem, po pravici označujemo s pojmom »ljubljanski barok«.
Med najodličnejše sakralne objekte baročne Ljubljane spadajo jezuitska, avguštinska (zdaj frančiškanska), stolna, križevniška, uršulinska in šempetrska cerkev, od neohranjenih pa zlasti klariška in diskalceatska, ki sta pomenili pomemben korak v umetnostnem razvoju. Gre za spomenike visoke kvalitete, nacionalnega pomena in evropske primerljivosti.
Virtualna razstava vodi obiskovalca po najpomembnejših sakralnih spomenikih baročne Ljubljane. Le-ti so z ikonami (ki so izhodišče za njihov ogled) označeni na karti mesta, ki gledalcu ponuja svoboden izbor. Za kratkim umetnostnozgodovinskim opisom posameznega spomenika je prikazan njegov tloris, ki je izhodišče za ogled fotografij, označenih s pojasnjevalnimi podnapisi.
content picture
Likovna predstavitev ima več sklopov, posebej zunanjščino in notranjščino z opremo. Objekt je prikazan z različnih gledišč, pomembnejši detajli so posebej izpostavljeni. Fotografije notranjščine ponujajo poglede proti oltarju in pevskemu koru ter stranske poglede. V primerih, ko ima cerkev oz. kapela baročno poslikavo, je ta predstavljena na posebnem tlorisu. Baročna oprema je vizualizirana, tudi če je bila kasneje predelana.


Navodilo za citiranjeAna Lavrič (ur.), Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si (datum dostopa: 13.12.2017 0:19).