Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja

Skrči

Avguštinci so se naselili v Ljubljani leta 1314 pri cerkvi sv. Martina pred Špitalskimi vrati; konec 15. stoletja so se pred turško nevarnostjo umaknili v mesto k cerkvi sv. Jakoba, opustošena cerkev sv. Martina pa je bila leta 1494 podrta. Leta 1553 je bil samostan pri Šentjakobu spremenjen v cesarsko ubožnico, avguštinci pa so se bili prisiljeni odseliti na Reko. Ob vrnitvi v Ljubljano na začetku 17. stoletja so se spet naselili na prvotnem kraju, kjer so v letih 1623–1628 postavili novo cerkev Marijinega oznanjenja, ki pa so jo že leta 1645 podrli in z donacijo barona Konrada Ruessensteina v letih 1646–1660 zgradili današnjo stavbo. Sezidal jo je kranjski deželni stavbenik Francesco Olivieri; po njegovi smrti 1655 je vodil gradnjo Francesco Rosina. Cerkev sestavljata pravokotna banjasto obokana ladja, ki jo spremljata vrsti nižjih bočnih kapel, in dolg ravno zaključen prezbiterij, v katerem je nekoč stala loretska kapela – nazareška hišica, posvečena leta 1669. Cerkev še ob posvetitvi leta 1700 ni bila v celoti dokončana: glavno, južno fasado je dobila po letu 1704, zvonika v stiku ladje in prezbiterija pa sta bila do vrha pozidana okoli 1720.

  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects

Od osmih kamnitih stranskih oltarjev je najstarejši oltar sv. Valentina, postavljen leta 1681 in pozneje povečan; slika v njem (ok. 1733) je delo Valentina Metzingerja, ki mu je pripisana tudi Žalostna Mati božja v kapeli sv. Frančiška. Oltar sv. Treh kraljev je leta 1690 naredil Mihael Kuša, slika je poznobaročno delo Andreja Herrleina. Oltar sv. Paskala Bajlonskega (prvotno sv. Nikolaja Tolentinskega), postavljen leta 1701, krasita marmornata kipa Karla Velikega in sv. Karla Boromejskega, delo še neidentificiranega beneškega kiparja, ki je s kipoma sv. Antona Puščavnika in sv. Roka dopolnil tudi oltar sv. Valentina, njegove pa so bržčas tudi plastike Boga Očeta ter nadangela Gabrijela in Marije na fasadi. Slika v oltarju sv. Lucije, Apolonije in Agate iz leta 1702 je pripisana Jožefu Ferdinandu Fromillerju, oltar dopolnjujeta mlajša baročna kipa sv. Kozme in Damijana. Kiparski okras oltarja sv. Križa ob slavoloku je pripisan Henriku Mihaelu Löhru. Glavnina velikega oltarja, ki je bil postavljen pred fasado loretske kapele pod slavolokom in leta 1896 prenesen k zaključni steni prezbiterija, je delo Francesca Robbe. Oltar je bil narejen iz zapuščine Filipa de Giorgia; prvo pogodbo zanj je sklenil Luka Mislej leta 1726, novo pa Robba 1728, vendar je bil oltar večinoma izdelan šele v štiridesetih letih, po Robbovi smrti pa ga je leta 1760 dokončal kamnosek Anton Fritsch. Kipa sv. Filipa in sv. Zofije, patronov donatorja in njegove žene, sta Robbova, avtor plastik sv. Avguština in sv. Tomaža Villanovskega iz leta 1760 ni znan. Lesena prižnica iz ok. 1770 je delo frančiškanske rezbarske delavnice. 

Navodilo za citiranjeBlaž Resman, “Frančiškanska (prvotno avguštinska) cerkev Marijinega oznanjenja”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/franciskani (datum dostopa: 17.8.2017 11:29).

Literatura:

Anica CEVC, Valentin Metzinger. Življenje in delo baročnega slikarja, Ljubljana 2000, str. 108–109, 170–171, 240–243, 329–330, 344–346, 364–365, 368.

Gustav DZIMSKI, Laibach und seine Umgebungen nebst einer Beschreibung der interessantesten Punkte in Krain, Laibach 1860, str. 44–50.

Vera HORVAT-PINTARIĆ, Francesco Robba, Zagreb 1961, str. 84. 

Mirko KAMBIČ, Dve predhodnici frančiškanske cerkve v Ljubljani, Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana 2000, str. 255–271.

Metoda KEMPERL, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano, Celje-Ljubljana 2011, str. 206–207.

Metoda KEMPERL, Matej KLEMENČIČ, Igor WEIGL, Baročna Ljubljana, Ljubljana 2007 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 210), str. 68–70.

Matej KLEMENČIČ, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 39.

Matej KLEMENČIČ, Stanko KOKOLE, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 32.

Verena KORŠIČ-ZORN, Frančiškanska cerkev v Ljubljani. Cerkev Marijinega oznanjenja, Ljubljana 1996.

Ana LAVRIČ, Umetnostna dejavnost škofa Otona Buchheima v ljubljanski škofiji, Acta historiae artis Slovenica, 9, 2004, str. 31–69.

Barbara MUROVEC, Zbirka slik v frančiškanskem samostanu v Ljubljani, Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana 2000, str. 347–374.

Rafael OGRIN, Robbov glavni oltar pri frančiškanih v Ljubljani, Kronika. Časopis za slovensko krajevno zgodovino, 10, 1962, str. 125–127.

Nataša POLAJNAR FRELIH, Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic, Stična 2001, str. 78–84.

Damjan PRELOVŠEK, Arhitekturna zgodovina in pomen frančiškanske cerkve v Ljubljani, Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana 2000, str. 273–300.

Blaž RESMAN, Oltarna oprema in plastika v cerkvi Marijinega oznanjenja, Frančiškani v Ljubljani. Samostan, cerkev in župnija Marijinega oznanjenja, Ljubljana 2000, str. 301–346.

Melita STELÈ, Ljubljanska frančiškanska podobarska delavnica, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 3, 1955, str. 161–196. 

Melita STELÈ, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 4, 1957, str. 31–70. 

Viktor STESKA, Ljubljanski baročni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, str. 1–24, 81–98. 

Viktor STESKA, Slovenska umetnost. 1: Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 16, 35, 44, 57, 74, 86, 123, 126, 136, 156, 165, 217, 219, 227, 232, 259, 262, 297, 310, 321, 324, 340, 343, 348–351.

Nace ŠUMI, Arhitektura sedemnajstega stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1969, str. 63–68.

Nace ŠUMI, Po poti baročnih spomenikov Slovenije, Ljubljana 1992, str. 75–77.

Nace ŠUMI, Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2001, str. 59–60.

Johann Weichard VALVASOR, Die Ehre des Hertzogthums Crain, Laibach 1689, 11, str. 694.

Anton VODNIK, Francesco Robba. Arhivalna studija, Kronika slovenskih mest, 2, 1935, str. 140, 210–214, 266–268.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo, Ljubljana 1967 (Ars Sloveniae), str. IX, XIV, XXXVIII, XL.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, str. 48–49, 60, 76–77, 97, 117–118, 176, 200, 202, 205, 209, 212–214, 216.

Blaž Resman