Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista

Skrči

Kapucini so prišli v Ljubljano na pragu 17. stoletja po posredovanju škofa Tomaža Hrena. Samostan so z dovoljenjem nadvojvode Ferdinanda postavili na vicedomskem vrtu (zdaj park Zvezda). Hren je temeljni kamen za redovno cerkev položil leta 1607, že 1608 pa je stavbo tudi posvetil. Gradbena dela je prevzel stavbar Giovanni Baptista Donino. Cerkev je bila zgrajena v skladu s kapucinskimi pravili; sestavljali so jo preprosta enoladijska obokana in skromno členjena ladja z ravno zaključenim prezbiterijem in prizidano kapelo ter ožji, nižji in z vitkim zvonikom poudarjen oratorij (meniški kor) za velikim oltarjem. Imela je skromno pročelje brez posebnih arhitektonskih poudarkov, predrto le z okenskimi odprtinami. Na trgu pred vhodom v cerkev je stal lesen križ z orodji Kristusovega mučeništva. Kapeli Matere božje ob cerkvenih vratih so na stroške Janeza Krstnika Jagra pl. Lebensteina leta 1628 dodali kapelo sv. Janeza Krstnika v bližini zakristije (oltar je posvetil Hren), ok. 1695 pa so mednju vzidali še kapelo bl. Feliksa Kantališkega (oltar je posvetil Žiga Krištof Herberstein). Samostan je bil v času francoske okupacije leta 1809 razpuščen; tedaj so cerkev spremenili v konjušnico, samostansko poslopje pa v kasarno. Kapucinski kompleks so leta 1817 prodali na dražbi in propadajoče stavbe nato podrli.

Janez Dizma Florijančič: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, detajl (1744)
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects

  

Cerkev je imela dragoceno opremo. Velika oltarna podoba Marije s svetniki (Janez Evangelist, Marko, Frančišek Asiški, Klara, Janez Krstnik in Martin, zadnja dva v spomin na podrti ljubljanski cerkvi), ki jo je kapucinom plačal škof Tomaž Hren, je prišla iz delavnice beneškega slikarja Jacopa Palme ml., stranski tabli z likoma sv. Bonaventura in sv. Ludvika Toulouškega (na hrbtnih straneh sta bila pozneje naslikana sv. Anton Padovanski in sv. Frančišek Asiški) pa sta pripisani Carlu Ridolfiju. Omenjene slike so po razpustu samostana prešle v zbirko ljubljanskih uršulink. V njej je še nekaj drugih kapucinskih slik, med njimi Sv. Feliks Kantališki, ki ga je ob proslavi njegove kanonizacije leta 1712 naslikal Janez Jurij Remb, ter več upodobitev kapucinskih svetnikov, ki so visele v samostanu (mdr. Metzingerjeva Sv. Frančišek Asiški in Sv. Anton Padovanski).

V kapucinski cerkvi so od leta 1624 častili čudodelno Krvavečo Mater božjo (oltar z njeno podobo, imenovano Refugium peccatorum, je leta 1663 posvetil škof Buchheim), od 1728 pa tudi milostno podobo Marije Tolažnice žalostnih (Consolatrix afflictorum), katere češčenje so širili kapucini; slednjo naj bi po zaobljubi daroval eden od spremljevalcev cesarja Karla VI., ko je ta leta 1728 prišel v Ljubljano na poklon deželnih stanov.  


Navodilo za citiranjeAna Lavrič, “Kapucinska cerkev sv. Janeza Evangelista”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/janez (datum dostopa: 30.3.2017 18:37).

Literatura:

Metod BENEDIK, Angel KRALJ, Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih. Nekdanja Štajerska kapucinska provinca, Ljubljana 1994 (Acta Ecclesiastica Sloveniae, 16), str. 23–24, 282–284, 331–335.

Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani. Acta Ecclesiastica Sloveniae, 20, 1998, str. 343.

Metoda KEMPERL, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano, Celje-Ljubljana 2011, str. 209.

Asja KREČIČ, Ljubljana. Kronologija pomembnejših gradenj v Ljubljani v 17. stoletju, v: Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem. Obdobje med pozno renesanso in zrelim barokom, Ljubljana 2001, str. 142.

Ana LAVRIČ, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, 1–2. Dela SAZU 32. Ljubljana 1988, str. 72–75.

Uroš LUBEJ, Donino Giovanni Battista, Saur Allgemeines Künstlerlexikon. Die Bildenden Künstler aller Zeiten und Völker, 28, München-Leipzig 2001, str. 558.

Tanja MARTELANC, Ikonografija kapucinskega reda v 18. stoletju na Slovenskem. Neznano in pozabljeno iz 18. stoletja na Slovenskem (ur. Miha Preinfalk), http://sd18.zrc-sazu.si/Publikacije/tabid/59/Default.aspx, Ljubljana 2011, str. 121–143.

Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti, Celje 1994, str. 209, 212.

Viktor STESKA, Kranjska Marijina božja pota pred 200 leti. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 9, 1899, str. 120–121, 124.

Viktor STESKA, Dolničarjeva ljubljanska kronika od l. 1660 do l. 1718. Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 11, 1901, str. 28.

Viktor STESKA, Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, str. 50.

Ivan STOPAR, Sprehodi po stari Ljubljani. Ljubljana 1992, str. 138–141. 

Ferdinand ŠERBELJ, Izzvenevanje nekega obdobja. Oris poznobaročnega slikarstva na Kranjskem, Narodna galerija, Ljubljana 2011, str. 260–261. 

Janez VEIDER, Slike v uršulinskem samostanu v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, 20, 1944, str. 98–102.

Ivan VRHOVNIK, Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske, Danica, 1, 1903, str. 342–343, 349–353.

Federico ZERI, Ksenija ROZMAN, Evropski slikarji iz slovenskih zbirk, Narodna galerija, Ljubljana 1993, str. 32–35, 127–130. 

Ana Lavrič