Klariška cerkev sv. Mihaela

Skrči

Samostan klaris je bil prvi ženski samostan v Ljubljani. Sredstva zanj sta prispevala poštni mojster Mihael Taler in doktor prava Mihael Friderik Hiller; slednji je za to namenil skoraj vse svoje premoženje. Kompleks je bil pozidan v letih 1650–1656, 1657 pa so se vanj vselile prve redovnice. Cerkev je posvetil škof Buchheim leta 1658.   

Samostan s cerkvijo sv. Mihaela je stal ob današnji Slovenski cesti (na mestu sedanje Banke Slovenije). Pravokotno dvorišče je s treh strani obdajalo samostansko poslopje, četrto stranico je zapirala cerkev; ta je imela pravokotno ladjo, nekoliko ožji enako visok prezbiterij in k ladji prizidan zvonik. Načrte za samostanski kompleks sta pripravila Francesco Olivieri in Abondio Donino; sodelovala sta tudi pri zidavi. Za njima sta delo prevzela zidarski mojster Knez in stavbar Francesco Rosina (im. Stocador).

Janez Dizma Florijančič: Ducatus Carnioliae Tabula Chorographica, detajl (1744)
  • latest projects
  • latest projects

Po odredbi ljubljanskega škofa Otona Friderika Buchheima naj bi bil veliki oltar v cerkvi posvečen Mariji, stranski na evangeljski strani pa nadangelu Mihaelu, zavetniku obeh ustanoviteljev samostana. Sliko sv. Klare za veliki oltar je ok. 1657 naslikal Janez Frančišek Gladič. Leta 1702 so cerkvi prizidali kapelo Srca Jezusovega; bila je prva s tem patrocinijem na Kranjskem. V njej je imela sedež istoimenska bratovščina. Oltarno sliko je leta 1702 izdelal Frančišek Karel Remb (hrani jo Nadškofija Ljubljana). 

Po razpustu samostana leta 1782 so samostansko poslopje spremenili v vojaško skladišče in bolnišnico. V cerkvi so za potrebe bolnišnice uredili kapelo in jo na novo opremili, mdr. z oltarno sliko Marijinega oznanjenja izpod čopiča Martina Johanna Schmidta (Kremserschmidt) iz leta 1771 (hrani jo Narodna galerija Ljubljana). Od stare opreme so ohranili kropilnik iz črnega marmorja. Po potresu leta 1895 so zaradi poškodb celotni kompleks podrli.

Navodilo za citiranjeAna Lavrič, “Klariška cerkev sv. Mihaela”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/mihael (datum dostopa: 29.6.2017 2:15).

Literatura:

Damjan HANČIČ, Klarise na Kranjskem, Ljubljana 2005 (Zgodovinski arhiv Ljubljana. Gradivo in razprave, 26), str. 29–31, 440–441, 445.

Asja KREČIČ, Ljubljana. Kronologija pomembnejših gradenj v Ljubljani v 17. stoletju, v: Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem. Obdobje med pozno renesanso in zrelim barokom, Ljubljana 2001, str. 147.

Ana LAVRIČ, Umetnostna dejavnost škofa Otona Friderika Buchheima v ljubljanski škofiji, Acta historiae artis Slovenica, 9, 2004, str. 53–56. 

Ana LAVRIČ, Ljubljanske baročne bratovščine in njihovo umetnostno naročništvo. Bratovščine pri redovnih cerkvah, Arhivi, 34/1, 2011, str. 54–55. 

Uroš LUBEJ, Janez Frančišek Gladič, v: Almanach in slikarstvo druge polovice 17. stoletja na Kranjskem (ur. Barbara Murovec, Matej Klemenčič, Mateja Breščak), Ljubljana 2005, str. 209.

Martin Joh. Schmidt »Kremser Schmidt« 1718–1801. Dela v Sloveniji, Narodna galerija, Ljubljana 1957, str. 16, 25. 

Viktor STESKA, Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, str. 50. 

Ivan VRHOVNIK, Zatrte nekdanje cerkve in kapele ljubljanske, Danica, 3, 1904, str. 342–343, 349–353.

Ana Lavrič