Župnijska cerkev sv. Petra

Skrči

Šempetrska pražupnija, ki je prvotno obsegala obsežno porečje Ljubljanice, se je izoblikovala v drugi polovici 10. stoletja, po zmagi nad Madžari. Prva omemba šempetrske cerkve in župnika (plebanus) sega v leto 1163. Dokončni primat na omenjenem območju je šempetrska cerkev izgubila z ustanovitvijo ljubljanske škofije leta 1461, ko je dotedanja podružnična cerkev sv. Mikavža postala stolnica. Z gradnjo današnje cerkve so začeli za časa vikarja dr. Nikolaja Ivana Kraškovca leta 1730. Načrt za novogradnjo se pripisuje arhitektu Carlu Martinuzziju, model cerkve je izdelal Giovanni Fusconi, ki je pri gradnji sodeloval s tehničnimi nasveti. Do leta 1733 so zgradili triladijsko baziliko, s kupolo nad transeptom in apsidalno sklenjenim prezbiterijem. Zunanjščina (zlasti fasada) zaradi kasnejših predelav ne kaže več baročnih značilnosti, skoraj nespremenjena pa je ostala arhitekturna členitev notranjščine. Precejšnje spremembe je stavba doživela po potresu leta 1895, ko so po načrtih Raimunda Jeblingerja podaljšali prezbiterij, dozidali zakristiji, na vsaki strani transepta dodali stransko kapelo ter predelali cerkveno fasado. Slednjo so v letih 1937−1938 ponovno preoblikovali po načrtih Ivana Vurnika.

  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects

Franc Jelovšek je v letih od 1731 do 1734 s freskami iz življenja cerkvenega zavetnika poslikal kupolo ter obok glavne ladje in večine prezbiterija (razen kasnejšega podaljška). Na stropu prezbiterija je upodobil prizor Sv. Peter izganja hudiča iz obsedenca, osrednji prizor v ladji je Apoteoza sv. Petra, ob straneh ga obdajata Križanje sv. Petra ter Sv. Peter se prikaže sv. Ignaciju Lojolskemu. Ob drugih prizorih iz Petrovega življenja so na freskah tudi kreposti, štirje kontinenti in štirje evangelisti.

Cerkev ima bogato opremo. Z izjemo velikega ter obeh oltarjev v stranskih kapelah so vsi oltarji baročni. Večino krasijo oljne slike Valentina Metzingerja (Križanje sv. Andreja, Kristus na križu in sv. Marija Magdalena, Poveličanje sv. Uršule, Sv. Florijan). V cerkvi je še nekaj drugih Metzingerjevih del: v kapeli Srca Jezusovega je v tronu oltarja slika Vizija sv. Janeza Nepomuka, na steni pa Pokol nedolžnih otročičev, v kapeli Srca Marijinega je v oltarju Marijino kronanje, na steni Marija pomočnica umirajočih. V oltarju sv. Družine je kopija istoimenske Jelovškove slike (delo Mateja Sternena, original je v Narodni galeriji). 

Med kiparskimi deli so omembe vredni leseni kipi dveh angelov (na oltarju Marije Magdalene) ter sv. Barbare in sv. Lucije (obe na oltarju sv. Uršule), ki so pripisani Henriku Mihaelu Löhru. Kvalitetna je tudi prižnica, delo Carla Bombasija iz leta 1747 (stopnice so kasnejše), ki je bila prenesena iz podrte frančiškanske cerkve Marijinega vnebovzetja. Cerkev ima tudi nekaj kvalitetne baročne kamnoseške opreme. Izstopa zdaj v prezbiteriju stoječi krstilnik, darilo ljubljanskega škofa Tomaža Hrena iz leta 1611. 



Navodilo za citiranjeFranci Lazarini, Barbara Murovec, “Župnijska cerkev sv. Petra”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/peter (datum dostopa: 22.9.2017 20:48).


Viri in literatura:

Anica CEVC, Valentin Metzinger. 1699−1759. Življenje in delo baročnega slikarja, Ljubljana 2000, str. 114, 136, 138, 142, 144, 204, 343, 358.
Janez HÖFLER, Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem. Pražupniji Stara Loka in Šentpeter pri Ljubljani, Acta ecclesiastica Sloveniae, 20, 1998, str. 329, 338.    
Metoda KEMPERL, Matej KLEMENČIČ, Igor WEIGL, Baročna Ljubljana, Ljubljana 2007 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 210), str. 72−75.

Verena KORŠIČ ZORN, Župnija sv. Petra v Ljubljani. Ob 1200-letnici cerkve in 1050-letnici župnije, Ljubljana 2000, str. 20–21, 41–57.

Marjana LIPOGLAVŠEK, Iluzionistično slikarstvo 18. stoletja na Slovenskem, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 19, 1983, str. 18−19. 

Marjana LIPOGLAVŠEK, Baročno stropno slikarstvo na Slovenskem, Ljubljana 1996, str. 70−74. 

Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994, str. 188.

Stane MIKUŽ, Ilovšek Franc baročni slikar 1700−1764, Zbornik za umetnostno zgodovino, 16, 1939/40, str. 16–18.

Stane MIKUŽ, Slogovni razvoj Franca Jelovška (1700–1764), Dom in svet, 54, 1942,  str. 180−185. 

Blaž RESMAN, Mački, Acta historiae artis Slovenica, 8, 2003, str. 93.

Nace ŠUMI, Asja KREČIČ, Ljubljana, župnijska cerkev sv. Petra, Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka, Ljubljana 2007, str. 76–77.

Sergej VRIŠER, Baročni kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, str. 103–104.

Sergej VRIŠER, Löhr Henrik Mihael, Enciklopedija Slovenije, 6, Ljubljana 1992, str. 314.

Franci Lazarini, Barbara Murovec