Uršulinska cerkev sv. Trojice

Skrči

Uršulinke so prišle v Ljubljano leta 1702 iz Gorice in se naslednje leto naselile v bližini sedanjega samostana. Leta 1707 jim je ustanovnik Jakob Schellenburg tu kupil posestvi Auerspergov in Eggenbergov, leta 1709 pa še sosednje deželno plesišče, v katerem so si uredile začasni samostan in cerkev. Sedanji samostan so po načrtih Carla Martinuzzija začeli zidati leta 1713; do 1718 je bil pozidan severni trakt, v letih 1718–1726 pa še samostanska cerkev, ki je bila blagoslovljena leta 1726, posvečena pa šele 1745. 

Zunanjščino cerkve, obdane s samostanskimi trakti, odlikuje predvsem monumentalna fasada, med polstebri predrta z okni v štirih etažah in zaključena z borrominijevskim čelom. Kolosalni stebri členijo tudi notranjščino: ladjo, ki jo pokriva banjast obok s sosvodnicami, obstopata dva para visokih plitvih kapel, v katerih so na serlianah vstavljeni nunski kori; kvadratni prezbiterij krije visoka kupola s svetlobnico. 

  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects
  • latest projects

Marmornati veliki oltar, postavljen iz donacije Ane Katarine Schellenburg, je delo Francesca Robbe: po pogodbi iz leta 1730 bi moral biti (brez plastik) postavljen v treh letih, vendar je bil dokončan šele leta 1744. Ob stebrišču nastavka stojita kipa donatoričinih zavetnic sv. Ane in sv. Katarine, v atiki so personifikacije teoloških kreposti Fides, Spes in Caritas, oltar pa zaključuje pozlačen baldahin, ki ga nosita poletavajoča angela. Od slik, ki se menjavajo v oltarju, so iz časa baroka Sv. Avguštin (Janez Franc Reinwald, 1727), Sv. Uršula (Simone Gionima), Poklon pastirjev (Franc Jelovšek, 1761), Sv. Angela (Anton Cebej, 1768) in Brezmadežna.

Ob slavoloku je na južni strani prižnica iz let 1730–1732, delo mizarja Mihaela Stokhingerja in (verjetno) kiparja Henrika Mihaela Löhra: na ograji sta reliefa Vere in Cerkve, kancelo pa nosijo simboli evangelistov. Löhru je pripisan tudi oltarček Trpečega Kristusa na severni strani slavoloka iz leta 1749; kip Ecce Homo v njem je iz leta 1745. Štiri stranske oltarje v kapelah je v letih 1749–1752 izdelal štukater Jožef Göbhardt, kamen posnemajoče lesene plastike pa so delo Urbana Gabra. Večina oltarnih slik je delo Valentina Metzingerja: v oltarju sv. Uršule sta njegovi sliki Smrt sv. Uršule in Sv. Cecilija, v oltarju sv. Avguština sliki Sv. Avguštin in Sv. Marija Magdalena. V oltarju sv. Frančiška Paolskega je bila svetnikova slika iz leta 1711; Sv. Agata v atiki je Metzingerjeva. Marijin oltar iz leta 1752 ima v sredini sliko Kraljice miru iz leta 1736, kopijo milostne podobe iz bavarskega Dorfna; v atiki je Metzingerjev Sv. Jožef. V cerkvi (in samostanu) je večja zbirka sliki iz različnih ljubljanskih samostanov, zatrtih konec 18. stoletja, npr. tri slike iz velikega oltarja kapucinske cerkve (1607–1608; Claudio Ridolfi: Sv. Ludvik Toulouški in sv. Bonaventura, Jacopo Palma ml.: Marija z Jezusom in svetniki), uršulinske provenience pa so mdr. sliki Zadnja večerja in Gostija pri farizeju Simonu, deli Janeza Zupančiča iz 1705, ter oltarne slike Smrt sv. Uršule (Peter Auwercx, 1711), Sv. Avguštin in Binkošti.

V preddverju je vzidan Francescu Robbi pripisan marmornat nagrobnik Ane Sabine de Cardi, umrle leta 1735.

Pred cerkvijo stoji znamenje sv. Trojice, ki ga je leta 1722 pred nekdanjo diskalceatsko cerkvijo postavil Luka Mislej (leseni predhodnik je nastal 1693); kiparska skupina Marijinega kronanja je mladostno delo Francesca Robbe.



Navodilo za citiranjeBlaž Resman, “Uršulinska cerkev sv. Trojice”, Pot po baročni Ljubljani, virtualna razstava sakralnih spomenikov, april 2012, URN: http://barok.zrc-sazu.si/spomeniki/ursulinke (datum dostopa: 24.5.2017 19:48).


Literatura:

Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka, Ljubljana 2007, str. 55–58.

Anica CEVC, Valentin Metzinger. Življenje in delo baročnega slikarja, Ljubljana 2000, str. 236–237, 256–257, 391–392, 416.

Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966, str. 117.

Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja ŽITKO, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991, str. 14.

Gustav DZIMSKI, Laibach und seine Umgebungen nebst einer Beschreibung der interessantesten Punkte in Krain, Laibach 1860, str. 35–42.

Vera HORVAT-PINTARIĆ, Francesco Robba, Zagreb 1961, str. 85.

Metoda KEMPERL, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano, Celje-Ljubljana 2011, str. 213–215.

Metoda KEMPERL, Matej KLEMENČIČ, Igor WEIGL, Baročna Ljubljana, Ljubljana 2007 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 210), str. 64–66.

Matej KLEMENČIČ, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 39–40.

Matej KLEMENČIČ, Stanko KOKOLE, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 26–27.

Tine KURENT, Gematrija na fasadi Nunske cerkve v Ljubljani, KoledarDružbe sv. Mohorja v Celovcu za navadno leto 1991, Celovec 1990, str. 114–120.

Barbara MUROVEC, Galerija slik v ljubljanskem uršulinskem samostanu, Tristo let ljubljanskih uršulink, Ljubljana 2002, str. 267–276.

Damjan PRELOVŠEK, Ljubljanska arhitektura 18. stoletja, Zgodovina Ljubljane. Prispevki za monografijo, Ljubljana 1984, str. 177–188.

Damjan PRELOVŠEK, Baročna umetnost na Slovenskem, Umetnost na Slovenskem. Od prazgodovine do danes, Ljubljana 1998, str. 146–183.

Blaž RESMAN, Uršulinski samostan in cerkev v Ljubljani, Tristo let ljubljanskih uršulink, Ljubljana 2002, str. 41–54.

Blaž RESMAN, Kiparstvo poznega baroka na Gorenjskem, Ljubljana 2006, str. 21, 137, 139–141, 188.

Blaž RESMAN, Uršulinke v Ljubljani, Ljubljana 2010 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 213).

Spomenica ob dvestoletnici uršulinskega samostana v Ljubljani, Ljubljana 1902.

France STELE, Uršulinska cerkev. Biser ljubljanske arhitekture, Ljubljana 1930.

Melita STELE, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 4, 1957, str. 31–70.

Viktor STESKA, Ljubljanski baročni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, str. 1–24, 81–98.

Viktor STESKA, Slovenska umetnost. 1: Slikarstvo, Prevalje 1927, str. 9–10, 45, 65, 89–90, 93, 99, 107, 123, 134, 190, 217, 219, 226, 229–231, 289.

Nace ŠUMI, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961, str. 19–22.

Nace ŠUMI, Baročna arhitektura, Ljubljana 1969 (Ars Sloveniae), str. XIX, XXIII, XXXI, 13, 14, 15, LXX.

Nace ŠUMI, Po poti baročnih spomenikov Slovenije, Ljubljana 1992, str. 72–74.

Nace ŠUMI, Podoba baročne Ljubljane, Francesco Robba in beneško kiparstvo 18. stoletja, Ljubljana 2000, str. 19–27.

Tristo let ljubljanskih uršulink. Zgodovina samostana, njegovih šol in kulturnih dejavnosti, Ljubljana 2002.

Janez VEIDER, Slike v uršulinskem samostanu v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, 20, 1944, str. 98–136.

Anton VODNIK, Gradnja velikega oltarja v uršulinski cerkvi v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, 6, 1926, str. 65–88.

Anton VODNIK, Francesco Robba. Arhivalna studija, Kronika slovenskih mest, 3, 1936, str. 41–44, 95–97.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo, Ljubljana 1967 (Ars Sloveniae), str. IX, X, 9, 10, XLI.

Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976, str. 60–67, 97, 120–121, 127, 133, 170, 200, 209, 212, 217.

Marijan ZADNIKAR, Spomeniki cerkvene arhitekture in umetnosti, Celje 1973, str. 111–116.


Blaž Resman