K cerkvi sv. Jakoba, ki se v virih prvič omenja 1383, so se konec 15. stoletja izpred Špitalskih vrat preselili avguštinci, leta 1555 pa je bil njihov tukajšnji samostan spremenjen v cesarsko ubožnico. Leta 1597 so se pri Šentjakobu naselili jezuiti, ki so prišli iz Gradca po prizadevanjih stolnega dekana Tomaža Hrena. V letih 1598–1602 so postavili novo samostansko poslopje, nato pa 1613–1615 novo redovno cerkev: stavba je prvi primer potridentinske kongregacijske dvorane s kapelami na Slovenskem, medtem ko ohranja njen dolgi tristrano sklenjeni prezbiterij z zunanjimi oporniki še gotske spomine. V letih 1667–1670 so ladji na severni strani prizidali oktogonalno kapelo sv. Frančiška Ksaverja, bogato okrašeno s štukaturo. Leta 1701 je stavbenik Francesco Ferrata ladjo povišal in ji nad kapelami dodal empore; iz tega časa je tudi glavni portal, delo Luke Misleja. Prenovljeno notranjščino je s štukaturo okrasil Tommaso Ferrata, oboke pa sta s freskami poslikala Janez Jurij in Franc Karel Remb; štukatura in freske v ladji so propadle v požaru 1774. Po potresu leta 1895 so poškodovana fasadna zvonika nadomestili z neogotskim stolpom po načrtih Raimunda Jeblingerja.
Na južni strani stoji ob cerkvi Marijin steber s kipom Brezmadežne po zasnovi salzburškega kiparja Wolfa Weissenkircherja iz let 1681–1682; do leta 1844 je stal spomenik pred cerkveno fasado.
Cerkev hrani bogato kamnito oltarno opremo in je prava galerija beneških kiparjev, ki so v baroku delovali tudi pri nas. Najstarejša sta črnomarmornata oltarja sv. Križa in Žalostne Matere božje iz 1678 oz. 1681; pod menzo Križevega oltarja je relief mrtvega Kristusa iz leta 1701, pripisan Matiji Hendrichsu. Oltar sv. Frančiška sta leta 1709 naredila kipar Matija Hendrichs (menza s kipom mrtvega svetnika) in kamnosek Franc Grumnik, sočasna kipa keruba in serafa sta delo Paola Groppellija, leta 1719 pa je bil oltar dopolnjen še s kipi Angela Puttija (angel na vrhu atike) in Jacopa Contierija (angela na ogredju ter personifikaciji Evrope in Afrike ob oltarni menzi). Puttijeva sta tudi oltarja sv. Ignacija (1714, oltarna slika Johanna Veita Haucka iz 1732) in sv. Jožefa (1716, slika Franca Karla Remba), Contierijev pa oltar Marijinega vnebovzetja iz leta 1721. Ostale bogato baročno razgibane oltarje v kapelah je izklesal Francesco Robba: oltar Angelov varuhov leta 1723, oltar sv. Ane leta 1724 (v obeh sta sočasni sliki Bartolomea Letterinija), oltar sv. Janeza Nepomuka pa leta 1738 (s kipi je bil dopolnjen šele 1764). Robbov je tudi tabernakeljski veliki oltar z odličnima angeloma adorantoma iz leta 1732. Iluzionistični nastavek velikega oltarja je istočasno verjetno naslikal Franc Jelovšek, leta 1869 pa ga je preslikal Janez Wolf; v fresko je vključena oljna slika sv. Jakoba, delo dunajskega baročnega slikarja Johanna Gottfrieda Auerbacha.
Viri:
Historia annua Collegii labacensis Societatis Jesu 1596–1691 (Arhiv Slovenije, Ljubljana (AS), 180 r); Diarium praefecturae scholarum in archiducali collegio Societatis Jesu Labaci inchoatum anno MDCLI (AS, I/31 r); Diarium p. Ministri 1651–1772 (AS, I/32 r, I/33 r, I/34 r, I/35 r, I/36 r, I/37 r, I/38 r, I/39 r, I/40 r); Liber archivij Collegij labacensis Societatis Jesu sive instrumenta omnia literaria de verbo ad verbum transumpta ex instrumentis originalibus in archivio contentis (AS, II/69 r); Historia annua Collegii labacensis Societatis Jesu 1722–1773 (NUK, Ms. 5/53); Historia seminarii Labacensis (NUK, Ms. 156).
Literatura:
Arhitektura 18. stoletja na Slovenskem. Obdobje zrelega baroka, Ljubljana 2007.
Emilijan CEVC, Slovenska umetnost, Ljubljana 1966.
Emilijan CEVC, Kipar Angelo Putti in njegovo delo na Slovenskem, Zbornik za likovne umetnosti (Novi Sad), 9, 1973, str. 255–271.
Emilijan CEVC, O Frančiškovih svetiščih in podobah na Slovenskem, v: Jože Kokalj, Frančišek Ksaver, Ignacijev prijatelj, Ljubljana 1990, str. 131–183.
Emilijan CEVC, Jezuiti in likovna umetnost, Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija, Ljubljana 1992, str. 85–94.
Špelca ČOPIČ, Damjan PRELOVŠEK, Sonja ŽITKO, Ljubljansko kiparstvo na prostem, Ljubljana 1991.
Gustav DZIMSKI, Laibach und seine Umgebungen, Laibach 1860.
Vera HORVAT-PINTARIĆ, Francesco Robba, Zagreb 1961.
Barbara JAKI MOZETIČ, Vtis obilja. Štukatura 17. stoletja v Sloveniji, Ljubljana 1995.
Anton JELLOUSCHEK, Beiträge zur Geschichte der vormaligen Jesuiten-, dermal. St. Jacobi-Stadtpfarrkirche in Laibach, Mittheilungen des historischen Vereines für Krain, 13, 1858, str. 69–73.
Metoda KEMPERL, Romanja in romarske cerkve 17. in 18. stoletja na Slovenskem. Gorenjska z Ljubljano, Celje-Ljubljana 2011, str. 218–219.
Metoda KEMPERL, Matej KLEMENČIČ, Igor WEIGL, Baročna Ljubljana, Ljubljana 2007 (Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 210).
Matej KLEMENČIČ, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998.
Matej KLEMENČIČ, Stanko KOKOLE, Dojemanje in sprejemanje italijanske baročne umetnosti v Ljubljani, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana 1998 (Knjižnica Narodne galerije: Predstavitve, 6).
Matej KLEMENČIČ, Nicolò Bambini, Johann Veit Hauckh in slika sv. Ignacija Lojolskega v ljubljanski šentjakobski cerkvi, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 42, 2006, str. 182–194.
Anton KOBLAR, O jezuitskem kolegiju in cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, str. 48.
Ana LAVRIČ, Vloga ljubljanskega škofa Tomaža Hrena v slovenski likovni umetnosti, 1–2, Ljubljana 1988.
Ana LAVRIČ, Blaž RESMAN, Oltar sv. Frančiška Ksaverja pri ljubljanskih jezuitih – nova dognanja, Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija, Ljubljana 1992, str. 119–135.
Ana LAVRIČ, Likovna oprema ljubljanskega jezuitskega kolegija. Ob 400. obletnici ustanovitve jezuitskega kolegija v Ljubljani, Acta historiae artis Slovenica, 2, 1997, str. 77–96.
Letopis Ljubljanskega kolegija Družbe Jezusove (1596–1691), Ljubljana 2003.
Uroš LUBEJ, Marijin steber v Ljubljani, Acta historiae artis Slovenica, 6, 2001, str. 53–66.
Lev MENAŠE, Vojna podob, Jezuiti na Slovenskem. Zbornik simpozija, Ljubljana 1992, str. 136–149.
Lev MENAŠE, Marija v slovenski umetnosti. Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne, Celje 1994.
Nataša POLAJNAR FRELIH, Baročni črni oltarji ljubljanskih kamnoseških delavnic, Stična 2001.
Damjan PRELOVŠEK, Cerkev svetega Jakoba v Ljubljani, Ljubljana 1985.
Damjan PRELOVŠEK, Ksaverjeva kapela pri ljubljanskih jezuitih, v: Jože Kokalj, Frančišek Ksaver, Ignacijev prijatelj, Ljubljana 1990, str. 184–195.
Damjan PRELOVŠEK, Razvoj baročne likovne umetnosti na Slovenskem, Glasbeni barok na Slovenskem in evropska glasba, Ljubljana 1997, str. 51–60.
Damjan PRELOVŠEK, Baročna umetnost na Slovenskem, Umetnost na Slovenskem. Od prazgodovine do danes, Ljubljana 1998, str. 147–183.
Peter RADICS, Umételjnost in umételjna obrtnost Slovencev, Letopis Matice Slovenske za leto 1880, Ljubljana 1880, str. 1–58.
Blaž RESMAN, Barok v kamnu. Ljubljansko kamnoseštvo in kiparstvo od Mihaela Kuše do Francesca Robbe, Ljubljana 1995.
Blaž RESMAN, Šentjakobska cerkev v 18. stoletju, Jezuitski kolegij v Ljubljani, Ljubljana 1998, str. 189–228.
Melita STELÈ, Ljubljansko baročno kiparstvo v kamnu, Zbornik za umetnostno zgodovino, n. v. 4, 1957, str. 31–70.
Viktor STESKA, Dolničarjeva ljubljanska kronika od l. 1660 do l. 1718, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 11, 1901, str. 18–32, 69–97, 141–186.
Viktor STESKA, Slike v ljubljanskih cerkvah okoli l. 1715, Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko, 12, 1902, str. 49–57.
Viktor STESKA, Ob tristoletnici šentjakobske cerkve v Ljubljani, Ljubljana 1915.
Viktor STESKA, Ljubljanski baročni kiparji, Zbornik za umetnostno zgodovino, 5, 1925, str. 1–24, 81–98.
Nace ŠUMI, Ljubljanska baročna arhitektura, Ljubljana 1961.
Nace ŠUMI, Arhitektura sedemnajstega stoletja na Slovenskem, Ljubljana 1969.
Nace ŠUMI, Slovenija. Umetnostni vodnik, Ljubljana 1991.
Nace ŠUMI, Po poti baročnih spomenikov Slovenije, Ljubljana 1992.
Nace ŠUMI, Arhitektura 17. stoletja na Slovenskem, Ljubljana 2001.
Johann Weichard VALVASOR, Die Ehre deß Herzogthums Crain, 1–15, Laibach-Nürnberg 1689.
Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo, Ljubljana 1967.
Sergej VRIŠER, Baročno kiparstvo v osrednji Sloveniji, Ljubljana 1976.
Julius WALLNER, Beiträge zur Geschichte der Laibacher Maler und Bildhauer im XVII. und XVIII. Jahrhunderte, Mittheilungen des Musealvereines für Krain, 3, 1890, str. 103–139.
Anton ŽLOGAR, Andrej KARLIN, Mestnofarna cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, Ljubljana 1886.
Blaž Resman